Popravek – Navedba vira objavljenih razlag nastanka imen Teja in Tej

 

V članku o imenu Teja, objavljenem v Nedeljskem dnevniku v rubriki Nomen est omen 24. 2. 2016, je Janez Keber že drugič v mesecu februarju zamolčal vir bistvenih podatkov, ki jih je navedel v svoji razlagi. Namernost tega zamolčanja je tudi tokrat zelo očitna, saj je ravno v sosednjem stavku do zadnje podrobnosti – vključno s krajem izida knjige! – navedel nek drug vir. Da bi bila mera še bolj polna, pa je ravno ta navedeni vir zgolj krinka, s katero je skušal ustvariti lažen vtis, da se je do podatka, ki ga je v resnici našel v mojih leksikonih Vse o imenih v Sloveniji (2012) in Imam ime! (2015), dokopal sam.

Dejstvo je namreč, da Janez Keber v nobeni od svojih knjig o imenih, ki so izšle pred letom 2012, ni vedel povedati, da je ime Teja nastalo tudi iz imena Terezija, zdaj, po izidu mojih leksikonov, pa se sklicuje na nemški vir iz leta 1987, ki ga je uporabljal vsa ta leta, a tej konkretni navedbi očitno ni verjel, dokler se o njeni pravilnosti in utemeljenosti ni prepričal v leksikonih Vse o imenih v Sloveniji in Imam ime!. Resnični (primarni) Kebrov vir podatka, da je ime Teja nastalo tudi iz imena Terezija, torej ni nemški leksikon iz leta 1987, temveč sta to moja leksikona iz let 2012 in 2015.

Podobno velja tudi za Kebrovo "ugotovitev", da je moško ime Tej lahko nastalo pod vplivom ženskega Teja: do te ugotovitve (in, kakor sem podrobno opisal v leksikonu Imam ime!, tudi do drugih ugotovitev te vrste) namreč Janez Keber ni prišel sam, temveč jo je prav tako pobral iz mojih leksikonov. Če bi namreč do nje prišel sam, bi jo brez dvoma obelodanil že v kateri od svojih knjig ali razprav, pa je ni! Vse kar je Janez Keber v zvezi z imenom Tej objavil pred letom 2012 je, da spada k imenu Teo - krajši obliki imena Teodor. Omenil ni torej niti povezave z imeni Matej, Timotej in Dorotej, o kateri se je očitno prav tako prepričal šele na podlagi mojih navedb v leksikonih Vse o imenih v Sloveniji in Imam ime!.

 

 

Opomba

 

To pismo je bilo napisano za objavo v Nedeljskem dnevniku, vendar ga uredništvo na čelu z odgovornim urednikom Zlatkom Šetincem kljub večkratnim pozivom ni hotelo objaviti, s čimer je izrazilo polno podporo Janezu Kebru in njegovemu nečastnemu početju!

 

 

Preberite tudi pismo Leksikon Vse o imenih v Sloveniji: zamolčani vir bistvenega dela razlage imena Aljaž in članek, ki je nastal leta 2013 kot odgovor na predrzno prepisovanje in skrivno povzemanje iz priročnika Kdaj imam god? in leksikona Vse o imenih v Sloveniji: Neznosna lahkost prepisovanja!

 

DOMOV
DOMOV
Leksikon Vse o imenih v Sloveniji: vedno znova zamolčani vir bistvenih podatkov o imenih

Janez Keber bralcem Nedeljskega dnevnika že več kot tri leta ni zaupal, od kod črpa popravke in dopolnitve svojih razlag imen


Simon Lenarčič
 

 

Popravek – Navedba vira objavljenega podatka o pogostnosti imena Gorazd

 

V članku o imenu Gorazd, objavljenem v Nedeljskem dnevniku v rubriki Nomen est omen 3. 2. 2016, je Janez Keber, ki sicer zelo pogosto navaja vire pomembnih in tudi nepomembnih podatkov, zamolčal vir podatka, da je ime Gorazd pri drugih južnoslovanskih narodih v rabi manj kot pri nas. Namernost tega zamolčanja je toliko bolj očitna, ker je Keber že v naslednji vrstici svojega članka navedel hrvaški vir za nas večinoma nepomembnih skrajšanih oblik tega imena.

Podatek, da se je ime Gorazd najbolj uveljavilo med Slovenci (in da je med drugimi slovanskimi narodi manj v rabi kot pri nas), sem namreč bržkone prvi pri nas (zanesljivo pa pred Kebrom!) ugotovil, objavil in za razliko od Kebra tudi utemeljil Simon Lenarčič v leksikonih Vse o imenih v Sloveniji (2012) in Imam ime! (2015). Ker sem za omenjeno ugotovitev porabil veliko časa, mi ni vseeno, kdo in kako jo navaja v svojih člankih. Zato Janeza Kebra pozivam, da javno objavi svoje vire podatkov, na podlagi katerih je prišel do omenjene ugotovitve, ali pa prizna, da je za ta podatek izvedel iz mojih knjig in se mi opraviči za svoje nečastno zamolčanje vira, ki še zdaleč ni prvo (seznam najočitnejših je objavljen v leksikonu Imam ime!, 2015).

 

 

 

© Simon Lenarčič, 2016
Kritike prepisovanja iz leksikonov Simona Lenarčiča o imenih (3)

Pri nas še nikoli toliko razloženih imen!

 

Če iščete ime za svojega novorojenega otroka ali če želite vedeti za pomen imen, ki so v rabi med Slovenci, potem kupite leksikon Simona Lenarčiča Imam ime!

V njem je več kot 7000 gesel, 8000 opisov, 20000 imen – med njimi tudi najbolj redka in najnovejša imena! Izšel je leta 2015.

Še nikoli toliko podatkov o imenih!

 

Če bi radi vedeli vse o svojem ali kakem drugem imenu, potem kupite leksikon Simona Lenarčiča

Vse o imenih v Sloveniji!

To je leksikon za vsakogar izmed nas, saj je v njem je razloženih in opisanih več kot 12.800 imen, ki so (ali so bila) v rabi v Sloveniji. Izšel je leta 2012 pri založbi Modrijan.

Še nikoli toliko povezav med imeni in svetniki!

 

Najpopolnejši in najzanesljivejši seznam možnih godovnih zavetnikov doslej: v priročniku Simona Lenarčiča Kdaj imam god?!  Izšel je leta 2013 pri založbi Ognjišče.

Zgoraj: Kebrova sestavka o imenu Teja v Leksikonu imen (1996) in Najlepših imenih za novorojenčka (2004), v katerih povezava imena Teja z imenom Terezija ni omenjena, prav tako pa ni omenjeno moško ime Tej.

Desno: Del članka v Nedeljskem dnevniku, v katerem je Janez Keber šele leta 2016 prvič – in sicer brez navedbe resničnega vira – povedal, da je ime Teja tudi krajša oblika imena Terezija in da je ime Tej lahko nastalo pod vplivom imena Teja in iz moških imen, ki se končujejo na   -tej.

Spodaj: Navedbe v leksikonu Vse o imenih v Sloveniji (2012), na podlagi katerih je Janez Keber dopolnil svoj opis imena Teja in sestavil "svoj" opis imena Tej.

Zgoraj: Kebrov sestavek o imenu Gorazd v Leksikonu imen (1996).

Desno: Podatek o rabi (pogostnosti) imena Gorazd med južnimi Slovani, ki ga je Janez Keber navedel šele leta 2016 v članku v Nedeljskem dnevniku, in sicer brez navedbe vira.

Spodaj: Navedbe v leksikonu Vse o imenih v Sloveniji (2012), na podlagi katerih je Keber napisal "svoj" podatek o rabi (pogostnosti) imena Gorazd med južnimi Slovani.